KO SEM IMELA NAJMANJ ČASA, SE MI JE ZGODILO NEKAJ NAJLEPŠEGA

Od nekdaj sem imela rada naravo. V njenem objemu sem se počutila varno, svobodno in točno tako, kakršna sem v resnici. Spomnim se, da sem še kot otrok hodila v bližnji gozd na sprehode in tam pela, plesala, tekala, vriskala, se smejala, se kotalila in uživala.

Danes, ko nisem več otrok (vsaj po letih ne), hodim v naravo še raje. Tam sem oddaljena od vseh dejavnikov iz okolice, ki motijo moj notranji mir. Tam sem lahko vedno bliže sebi, slišim lažje svoj notranji glas in tam se mi nenačrtovano rojevajo najboljše ideje. Tam se tudi večkrat srečujem z dušami nekaterih pokojnih prijateljev, ki mi vedno znova dajo vedeti, da je življenje veliko širše, kot si lahko sploh mislimo.

Pred nekaj leti sem se prvič povzpela v visokogorje, na moj prvi dvatisočak, Kalški greben, 2224 m. Nikoli ne bom pozabila te izkušnje, kakor da bi prišla v drugi svet. Videvala sem srčke vse naokoli, da na koncu ture sem imela občutek, da imam že oči v obliki srca (kamni, skale, poti, travniki, oblaki, listje…). Prvič sem imela bližnje srečanje z divjimi konji, ovcami, kozami in raznimi gorskimi živalmi, res krasno!

Od takrat sem dosegla kar nekaj veličastnih vrhov, med drugim postala tudi prava slovenka. Vsakič, ko sem se vrnila s ture domov, sem prišla drugačna, notranje bogatejša, saj sem na pohodih premagala marsikateri strah in oviro.

Glede na veliko službenih in družinskih obveznosti, žal časa za v hribe ni bilo veliko, bila so obdobja, ko sploh nisem šla in sem jih zelo pogrešala. Gore so postale moje prijateljice in zaveznice in iskala sem načine, kako ob vsem pomanjkanju časa vendarle priti do njih.

Poleg v naravo in hribe sem zaljubljena tudi v nebo – v oblake, zvezde, sonce, luno – in vse, kar se dogaja na njem. Moč polne lune sem že od nekdaj posebej čutila, zato sva se s prijateljico odločili, da greva na nočni pohod v tišini ob polni luni. To je bil tudi moj prvi nočni pohod in takrat se je vse skupaj začelo …

Si predstavljate? Dve dekleti, polnoč, tema, polna luna in pohod v gore v tišini? Bilo je res navdihujoče, posebno, čarobno, nekaj novega. Vsaka od naju je bila v tišini s svojimi mislimi, v svojem svetu. Sij lune je bil tako močan, da nama je svetil po poti in lučke skorajda nisva potrebovali.

Od takrat sem premagala marsikateri strah, prehodila marsikatero oviro in ugotovila, da se vse začne in konča v nas samih, v naših glavah, v našem umu. In, tako kot mnogi pred menoj prišla do spoznanja, da je vse mogoče, če se le hoče!

Od nekoga, ki se boji teme, ki kadar gre spat, se boji pogledati pod posteljo, zaradi strahov iz otroštva, ki se boji mačke, kaj šele volkov in medvedov, ki se ustraši, če nekdo samo glasneje izdihne, kaj šele glasov ponoči v gozdu, ki se boji višine, ki se mu tresejo noge, ko pogleda navzdol s terase, sem postala nekdo, ki v vsem tem uživa.

Strah je tukaj, da nas omejuje, da nas drži nazaj ali na mestu, da dela naše življenje dolgočasno, brezupno, žalostno, samotno, nevredno in strašno. Samo kadar ga premagamo, gremo lahko naprej in začnemo zares uživati življenje.

Od boječke, ki se je bala svoje lastne sence, sem postala glavna pobudnica in organizatorka nočnih pohodov, zato vem, da lahko rata vsakomur. Če si le želi!

»Šele, ko stopimo izven okvirjev pričnemo zares uživati življenje.«

Preberi več o premagovanju strahov tukaj  Strah pred strahom pred strahom pred strahom… ti je znano?

Ljudje so mi govorili, da sem čudna, da izzivam življenje, da se tole ne dela ipd. Veliko izmed njih je po mojih objavah na družabnih omrežjih želelo zraven, a so vedno imeli kak izgovor. Nekateri se bojijo medvedov, volkov in drugih živali, drugi so preveč utrujeni od celega dneva obveznosti, nekateri bi šli, a ne morejo, ker imajo naslednji dan obveznosti, skratka slišala sem tisoč in en izgovor. A s svojimi vse pogostejšimi objavami sem vendarle spodbudila nekatere, da so se opogumili in si vzeli čas za nekaj novega, tako da nas je na lanski nočni pohod prišlo skoraj 40 iz raznih krajev Slovenije. Kako sem se jih razveselila!

Ko sem začela hoditi ponoči v hribe, predvsem na naš primorski Nanos, sem redkokdaj srečala še koga na vrhu. Občasno se je našel kak fotograf, ki je slikal nebeške pojave in jaz s kakim prijateljem. Sama nikoli nisem šla in tudi najbrž ne bom, rada sem še z nekom, saj se tako počutim varneje, varnost pa je zame na prvem mestu. Ko danes pridem na vrh, večkrat srečam še koga in sem presrečna, da je toliko ljudi premaknilo svoje meje, zlasti tiste v glavah, kjer se vse začne.

V zadnjih nekaj letih sem priredila že veliko brezplačnih tematskih nočnih pohodov. Od polne lune, sončnega vzhoda, zahoda, zvezdnih utrinkov, luninega mrka, čarovniškega pohoda …

Udeležili so se jih najrazličnejši ljudje, od otrok, starejših oseb, tujcev, prijateljev, sosedov, sodelavcev, družin, skratka vseh vrst ljudi z enim samim namenom – imeti se lepo. Veliko ljudi je premagalo najrazličnejše strahove, premaknilo svoje meje in poskusilo ter naredilo nekaj novega. Stopili so izven svojih okvirjev in s tem stopili stopničko višje na svoji osebni poti. Hvaležnost je odtehtala marsikaj, kar me je želelo poriniti nazaj.

Ker sem tudi sama posebna, za marsikoga čudna, nenavadna, so taki tudi moji pohodi. Nikoli niso enaki. Nikoli ne pridejo isti ljudje. Vsak izmed njih prinese s seboj svojo edinstveno energijo, namen in poslanstvo. Skušam jih čim bolj povezati, združiti in dati pohodu tisto pikico na črki I, da odidejo domov notranje bogatejši in vsaj malce drugačni, kot so prišli.

Dandanes zahtevajo od nas, da smo resni v službah, odgovorni s svojimi otroki, pazljivi pri odnosih itn. Vseskozi preži na nas nekakšen nezavedni pritisk, ki se kopiči v nas in nam ruši notranje ravnovesje. Glede na to, da sem se sama uspela z leti notranje zelo povezati s seboj in da je moje poslanstvo pomagati ljudem pri tej poti, so tudi naši pohodi taki. Težko je opisati z besedami, saj nekatere stvari je treba preprosto doživeti, da bi jih lahko razumeli.

Letošnji avgust bo prav poseben, saj bo 12.08.2019 najlepša noč v letošnjem letu. Na to noč bo proti Zemlji padalo največ meteoritov, ki jih bomo lahko videli s prostim očesom. Iz vrha Nanosa bo to še posebej lepo, saj so zvezde bližje in nebo se lepše vidi. Glede na to, da se bo bližala polna luna, verjamem, da bo tale noč še kako posebna.

V ta namen prirejam prvič tovrstni nočni pohod s sončnim zahodom, zvezdnimi utrinki in jogo ob sončnem vzhodu z manifestacijo naših želja. Vrh Nanosa bomo preplavili z našimi srčnimi željami in verjamem v to, da bomo sestopili drugačni.

Lepo vabljeni vsi, ki si želite stopiti izven okvirjev, storiti nekaj lepega zase in pričeti zares uživati življenje.

Več o dogodku tukaj  NOČNI POHOD