ALI STE VEDELI, DA STRAH OD STRAHA IMA DVOJNO MOČ STRAHA?
NAJVEČKRAT NIMA NOBENE REALNE PODLAGE IN JE LE PLOD NAŠE BUJNE DOMIŠLJIJE.
Koliko namišljenih in nerealnih strahov si lahko naš neumorni um zamisli? Se tudi vam včasih zdi, da ste bili v enem izmed prejšnjih življenj režiser? Da imate toliko noro dobre domišljije, kolikor je ima malokdo? Ali ste vedeli, da je naša bujna domišljija lahko naš največji dar in hkrati naše največje prekletstvo?
Zato je prav, da se naučimo uživati, kadar nam služi, kot dar in hkrati rokovati z njo, kadar deluje na nas, kot prekletstvo. V naslednjih vrsticah vam bom razkrila, kako se tega naučimo.
Namesto, da bi uživali in živeli v sedanjem trenutku, radostno in veselo, nezavedno izgubljamo našo energijo s strahovi, ki so povrh vsega še večinoma namišljeni. Pogosto se ubadamo s strahovi, ki so povezani z našo preteklostjo ali prihodnostjo, ki še sploh ni prišla, ni realna in še nima temeljev. Ima pa strah!
Ubadamo se z obžalovanji, jezo, zamerami, ljubosumjem, ki so plod preteklosti. Ta preteklost pa je že zdavnaj za nami in sploh nima več realnega pomena v sedanjem trenutku oziroma ostanejo nam le odzivi nanjo. Mi pa se še vedno zaklepamo z mislimi, čustvi in občutki in se je oklepamo, kakor pijanec plota in tako uklenjeni, nikakor ne moremo naprej.
Našo življenjsko energijo smo zaklenili v dogodke iz preteklosti in se tam zataknili. Namesto, da bi se naučili jih odkleniti, jim z mislimi in občutki samo še polagamo polena na ogenj in dajemo moč, medtem ko v sedanjem trenutku in življenju ugašamo in izgubljamo energijo.
Koliko časa bomo še dopuščali, da nas nerealne misli in nerealna čustva omejujejo, zadržujejo in zavirajo pred srečo ter lepšim življenjem v sedanjem trenutku? Koliko časa bomo to še dopuščali? Koliko?! Kdaj bomo imeli dovolj tega “sranja”?
Čim prej moramo priti do zavedanja, da imamo v tem trenutku vse možnosti, da to spremenimo. Moramo se le odločiti in narediti končno spremembo in s tem bomo MI določili, kako bomo živeli danes in s tem vplivamo na to, kako bomo živeli jutri. In to bo definitivno brez namišljenih strahov!
Če delate ene in iste stvari, ne pričakujte spremembe, ker nam že zdrava kmečka logika pove, da to ni možno. Ali veste, katera je definicija norca po Einsteinu?
Definicija norosti je delati ene in iste stvari in pričakovati drugačen rezultat.
Torej, koliko časa boste še norci?! Ali vam še ni dovolj tega “sranja”? (malo vas provociram ja 😉 )
Če kmet Janez vsako leto sadi plevel in kljub temu, da ga skrbno vsakodnevno zaliva, poskrbi za dovolj svetlobe, ga neguje, se z njim pogovarja, bo vedno zrasel le plevel, kljub temu, da si kmet Janez zelo želi rožice. Ste razumeli? Kaj boste pa vi sadili v svoj vrt življenja?! Ljubezen ali strah? Preden sejete, se vprašajte ali želite žeti plevel ali rožice v svojem življenju. Ljubezen ali strah?
Najbrž se sprašujete, kako se tole naredi v praksi?
Tako, da čisto vsakič, ko se ujamete zataknjene v preteklosti oziroma v situaciji, ki vam povzroča občutek strahu, pomislite na to, kaj vam sporoča določena situacija/dogodek oziroma občutek? Kaj občutite takrat, ko pomislite na tisto česar vas je najbolj strah? Povežite se s seboj, z vsem svojim bitjem in ozavestite, zakaj in kaj vam določena situacija sporoča.
Na primer, se zaljubite v osebo, ki vam ljubezni ne vrača ali vas partner prevara. Vsakič, ko pomislite na to osebo ali dogodek, vas boli, močno boli. Občutite praznino, ranjeno srce, nemoč, bolečino, zavrnitev, ki jo samo ljubezen lahko pusti za sabo. In kaj lahko iz te bolečine/strahu razberete?
Morda to, da imate tudi vi pomanjkanje ljubezni do sebe? Ne do partnerja, ki ga ni ali vas je prevaral ampak do sebe. Prepričana sem, da nam vsem manjka globoke in iskrene ljubezni do sebe, ki je glavna osnova za zaupanje in zato se nam dogajajo take in podobne situacije, da bi razumeli, kje je srž problema, od kod izvira strah. Govorim o ljubezni, ker je najmočnejša sila na tem Svetu in poganja naš motor, saj, ko je zmanjka, zmanjka tudi našega goriva in naš glavni motor, ki nas poganja naprej začne »trokirati«, vse dokler se ne ustavi. Vse z namenom, da bi spregledali.
Ali smo končno pripravljeni spregledati ali nas mora še bolj pošteno »rukniti«? Kdaj bomo imeli dovolj tresljajev, da bomo spregledali in se zavedali, kaj nam sporoča življenje/situacija/lekcija? Tu sem navedla le en primer, ki je najbolj pogost, lahko bi jih še 100 drugih, vendar mora vsak pri sebi raziskati, kaj mu le ti sporočajo.
Vprašajte se, kakšne odločitve bi sprejemali, če vas ne bi bilo toliko strah? Ali bi bile vaše odločitve enake ali »pogumnejše«, če ne bi bile toliko podkovane s strahom? Vzemite si par minutk vašega neprecenljivega časa in iskreno razmislite ter se vprašajte, kaj bi takšne »pogumnejše« odločitve prinesle v vaše življenje? Kako bi take odločitve oblikovale vaše življenje? Kako se ob misli na te nove odločitve počutite? Kaj v srcu čutite? Ali bi bilo kaj drugače? Boljše? Vrednejše? Definitivno!
Resnično vam polagam na srce, da se je potrebno zamisliti, ker življenje je eno samo in še povrhu zelo kratko in vsi imamo le eno možnost, da ga živimo, kot si želimo. Res jo imamo in zato ne čakajte na jutri, na pravi trenutek, saj morda nikoli ne bo prišel. Škoda je vsakega trenutka, ko nismo srečni, ker je ta zamujen, ker gre mimo. Vsak nov vdih in vsak nov izdih je nov trenutek in če nismo srečni, ga je res škoda.
Strahovi nas omejujejo, so dolgočasni, ne dovolijo, da doživljamo nove stvari, da spoznavamo nove ljudi. Ne želijo, da uživamo življenje, da smo srečni. Tu so zato , da nas zavirajo in omejujejo ter da delajo naše življenje žalostno, dolgočasno, obremenjujoče, travmatično in tega verjamem, da si ne želi nihče izmed nas.
Kaj lahko poleg tega vsega še naredimo?
Spremenimo način razmišljanja, saj se vse začne v naših glavah. Naše misli vplivajo na naša čustva, katera povzročijo dejanja, ki vplivajo na akcijo. Torej, vse je odvisno od tega, kako bomo sprejemali informacije, ki bodo nato vplivale na naše delovanje.
Če na primer dobimo novico in jo v mislih sprejmemo-dešifriramo kot grožnjo, se bomo počutili ogroženi. Nekdo drug, ki bo prejel enako novico, jo bo sprejel-dešifriral kot izziv in se bo počutil izzvanega. To pa je daleč od ogroženega in varnost je v današnjem času vse bolj pomembna osnovna človeška potreba. Poskrbimo zato, da se bomo počutili varne pri svojih odločitvah, motivirane pri svojih dejanjih in predvsem odgovorne za svoje odločitve in življenje. In naj bo srečno, ker je vse odvisno le od nas. In predvsem, ker si to zaslužimo!
Tu je še ena poglavitna stvar za narediti konec vsem namišljenim strahom in negativnim občutkom. Ali ste resnično pripravljeni narediti temu konec? Ste pripravljeni na soočenje s svojimi strahovi? Če ja, potem berite dalje, drugače pa preprosto preskočite.
Za narediti poglavitno spremembo, potrebujemo pogum, da pogledamo resnici v oči, globoko v sebe, da se lahko zoperstavimo vsem našim namišljenim strahovom in jih premagamo. Ko se odločimo za tako spremembo, da bomo nehali bežati pred lastnimi strahovi in jih nehali hraniti, kakor s poleni na njihov ogenj, lahko naredimo naslednje.
Najprej nehajmo bežati pred samim seboj in se ustavimo. Pomislimo na naše največje strahove, ki nas trenutno morijo, kakor največja nočna mora. Ko jih zares začutimo in ko smo končno pripravljeni se spoprijet z njimi, se odločno obrnemo proti njim in jih z vso silo pogledamo iz oči v oči in z vsem pogumom, ki ga premoremo in ljubeznijo do sebe jim pokažimo, da imamo tega dovolj in naj gredo od nas že enkrat za vselej proč!
Lahko zakričimo, udarimo, zarenčimo, karkoli nam pride spontano, si dovolimo, da gre iz nas. Ker smo pripravljeni se prebuditi iz naše največje nočne more in smo pripravljeni spet vzeti življenje v svoje roke in premagati čisto vse in vsakega, ki nam bo kot ovira ponovno stopil na pot! Resnično smo spet pripravljeni živeti svoje sanje. Prebuditi se iz nočnih mor in zaživeti na polno, kot si zaslužimo. Presenečeni boste, koliko ste močni, veliko bolj, kot si sploh upate predstavljati! In kar je najpomembnejše, ponosni boste nase in nikoli več si ne boste dopustili, da bi vas bilo kdo spet povlekel nazaj, na stara kriva pota.
Pričeli boste spet ljubiti sebe in svoje življenje in komaj čakali na jutro in na to, kakšno darilo vam bo prinesel nov dan.
Ko sem spremenila način razmišljanja in dojemanja, se mi je dobesedno spremenilo življenje. Kot bi se prebudila iz nočne more, sem dobesedno začela živeti in uživati svoje sanje/življenje.
Pričakujte nepričakovano, prebudite se iz sanj in začnite živeti svoje sanje, z ljubeznijo in brez strahov.
Z ljubeznijo, Mojca Jakomin.
